Predstavitvene tehnike

UMETNA INTELIGENCA V GLASBI

Ema Hrnčič

UVOD

Umetna inteligenca (UI) je v zadnjih desetletjih postala zelo pomemben element v različnih panogah, vključno z glasbo. Na področju glasbe, kjer je od nekdaj prevladovala človeška ustvarjalnost, so se pojavila orodja, ki jih poganja umetna inteligenca in so sposobna skladati, izvajati in celo ustvarjati nove zvrsti. Ti sistemi umetne inteligence ne posnemajo le obstoječe glasbe, temveč ustvarjajo nekaj povsem novega in s tem brišejo meje med človeško in strojno ustvarjeno umetnostjo. Za pomoč pri pisanju seminarske naloge, sem se obrnila na Chat GPT in povprašala kako se UI v glasbi sploh uporablja ter kakšne so prednosti in slabosti uporabe.

Slika 1: Avtor; neznan, 2023, Uporaba UI v glasbi

JEDRO

UI v glasbi je raznolika in razširjena, s številnimi aplikacijami, ki spreminjajo način, kako ustvarjamo, poslušamo in razumemo glasbo. Google MusicLM in OpenAI Jukebox, sta platformi, ki lahko ustvarita izvirno glasbo, vendar nista javno dostopno. Uporabljata globoko učenje za razumevanje in ustvarjanje glasbe v različnih slogih. Najbolj uporabljen generator glasbe z UI pa je Amper music, ki ustvarja skladbe s knjižnico vnaprej posnetih vzorcev, ki jih lahko uporabniki oblikujejo v popolne zvočne skladbe. Pomembno pa je vedeti, da ti sistemi UI niso samostojni umetniki, vendar potrebujejo vodenje in prispevek človeških glasbenikov.

Slika 2: Joshua Casper, 2017, Amper Music

Uporaba UI v glasbi pa ni tako nova, saj sega že v leto 1951, ko je Alan Turing proizvedel računalniško ustvarjanje melodije. 6 let kasneje pa je prišlo do prve opazne stvaritve, in sicer delo Suita IIIiac za godalni kvartet, ki je temeljilo na tako imenovani algoritemski kompoziciji, metodi, pri kateri so računalniki uporabljali določen niz pravil za ustvarjanje glasbe.

Slika 3: Alan Turing, 1951, Prva uporaba UI v glasbi

Umetna inteligenca omogoča avtomatizirano ustvarjanje glasbenih skladb z uporabo algoritmov, ki analizirajo obstoječe skladbe in generirajo nove glasbene vzorce. Ti algoritmi lahko prepoznajo in analizirajo glasbene vzorce, kar omogoča boljše razumevanje strukture in značilnosti glasbe. Na podlagi analize poslušalskih navad in preferenc lahko UI razvije personalizirane glasbene priporočitve za posameznika. Takšen primer je Spotify, kjer so raziskave pokazale, da je več kot 30% poslušanih skladb na njihovi platformi odkritih preko njihovega priporočilnega sistema. Umetna inteligenca pa lahko tudi prilagodi glasbo glede na kontekst, kot so razpoloženje poslušalca, okolje in aktivnost, v kateri se nahaja, ter analizira čustvene odzive na določeno skladbo.

Seveda ima uporaba UI v glasbi tako svoje prednosti kot tudi slabosti. Prednost je, da je možno ustvariti edinstvena glasbena dela, ki bi jih verjetno človeški skladatelj težko ustvaril sam ter da spodbuja ustvarjalnost tako profesionalnih glasbenikov, kot tudi ljubiteljskih ustvarjalcev, saj omogoča raziskovanje novih zvokov, slogov in izrazov. Po drugi strani, pa nekateri kritiki trdijo, da lahko uporaba UI vodi do izgube človeškega pristopa in avtentičnosti v glasbenem ustvarjanju. Algoritmi UI imajo lahko omejitve pri ustvarjanju glasbenih del, ki so kakovostno primerljive s človeško ustvarjenimi skladbami. Kritiki so v skladbah, ki jih ustvarjajo te platforme, opazili posebne zvoke, nedosledno mešanje, moteče vokalne elemente ter nenavadne fuzije različnih žanrov in stilov. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o etiki in avtorskih pravicah, saj lahko avtomatizirano ustvarjanje glasbe izzove vprašanja glede avtorstva in originalnosti.

V študiji leta 2023 so znanstveniki na univerzi v Yorku ugotavljali, ali so pri ustvarjanju računalniško generirane glasbe, ki bi lahko konkurirala človeškim skladbam, učinkovitejše napredne tehnike globokega učenja ali preprostejši algoritmi. Najeli so 50 posameznikov z dobrim poznavanjem glasbe, da so ocenjevali skladbe, ki so jih ustvarili ljudje in UI. Ugotovitve so pokazale, da ima glasba, ki jo je ustvaril človek, veliko prednost pred glasbo, ki jo je ustvarila umetna inteligenca.

ZAKLJUČEK

Ugotovila sem, da z uporabo umetne inteligence v glasbi lahko dosežemo inovativne rešitve in ustvarimo edinstvene skladbe, vendar se moramo zavedati tudi morebitnih izzivov in omejitev, ki jih prinaša ta tehnologija. Kljub temu pa je treba poudariti, da umetna inteligenca v glasbi ne nadomešča, ampak le dopolnjuje človeško ustvarjalnost. Primer takšnega sodelovanja med umetno inteligenco in priznanimi glasbeniki je projekt, v katerem je umetna inteligenca sodelovala s pevcem The Weekndom pri ustvarjanju nove skladbe. Ta in podobni projekti odpirajo nove dimenzije ustvarjalnosti v glasbi ter poudarjajo bogastvo, ki ga lahko prinese umetna inteligenca.

BESEDILNI VIRI

SLIKOVNI VIRI

Ema Hrnčič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja